Moja mama je bila že starejša in je ostala sama. Ni več zmogla skrbeti za veliko hišo in njeno okolico. Zato sva gledali nepremičnine, ki bi bile bolj ustrezne za njo v njenih letih. Težko ji je bilo prodati hišo in se vseliti v manjše stanovanje, vendar je bilo to seda že skoraj nujno potrebno.
Stroški vzdrževanja celotne hiše so bili veliki in sama ni več uspevala vse pokriti. Jaz pa sem živela v mestu in tudi nisem mogla prevzeti te hiše. Skupaj sva se usedli za računalnik in pogledali razne nepremičnine, ki so bile locirane v bližini njenega kraja. Želela je ostati v svojem rojstnem kraju. Različne nepremičnine so bile na voljo kar zadeva velikosti, lokacije in cene. Zato sva naredili filter, da sva lahko izbirali samo nepremičnine, ki so njej ustrezale. Iskali sva enosobno stanovanje, ki bi bilo locirano v pritličju, da ji ne bo treba hoditi po stopnicah. Tudi stanovanje v višjih nadstropjih je prišlo v upoštev, v kolikor je imelo dvigalo. Vsekakor si je želela balkon. Rada je brala knjige in pri tem sedela na balkonu. Potem sva naredili filter tudi glede cene.
Po končnem izbiru nama je ostalo deset lokacij, ki so ustrezale njenim željam. Jaz sem poklicala vse lastnike, ki so te nepremičnine prodajali. Nisva šli v najem ampak v nakup. Tako sva se dogovorili, da greva v ogled v naslednjem tednu. Ko je prišel ta dan, je bila mama precej žalostna in sem jo težko prepričala za oglede. Ko pa je videla prvo stanovanje in prijetno okolico ter prijazne sosede, ji je postalo lažje. V veliki hiši doma je bila tudi precej osamljena in bi ji ustrezalo malo več družbe. Nadaljevali sva oglede in ostale nepremičnine ji niso bile več tako vščeč. Tako, da sva ostali kar pri prvem izboru enosobnega stanovanja v prelepi naravi in s prijaznimi sosedi.
…